
Gledaš gozd,
dreves ne ločiš;
debla se sprimejo
in grobo otrpnejo.
Šteješ drevesa,
gozda ne zaslutiš;
v podrasti svatujejo
zali škorpijoni.
Statika, statika …
statika nevidnega.
V vsako smer
je paradoks.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!