Gledaš gozd,
dreves ne ločiš;
debla se sprimejo
in grobo otrpnejo.
Šteješ drevesa,
gozda ne zaslutiš;
v podrasti svatujejo
zali škorpijoni.
Statika, statika …
statika nevidnega.
V vsako smer
je paradoks.
Poslano:
18. 02. 2020 ob 18:43
Spremenjeno:
20. 02. 2020 ob 00:50
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!