Zaznamoval si me tako hudo, da nisem vedela kaj in kako.
Šele po parih letih, nekaj dotikih drugih ljudi, sem se osvobodila in izpustila ta krik.
Držala sem ga v sebi, dolga leta najinega skupnega življenja.
Lovila sem se priznam, želela dati več, kolikor lahko ti dam.
Vendar nekoč, nekje sem se izgubila.
V vrtinec me je odneslo, moja svoboda je nazaj me pridobila.
Odletela sem v višave, kjer sem našla dušo svojo.
Zapela tiste visoke oktave in zajokala od olajšanja.
Ujela sem se, da se smejim.
Spoznala, da življenje svoje več s teboj ne delim.
Počutila sem se zopet jaz, ko sem pokazala končno pravi obraz.
Pozabljena, a nikoli zlomljena.
Najdena, a nikdar slečena.
Ljubljena, a ne prizadeta.
Vstala iz pepela, prerojena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zacarana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!