I opet se iznova
vraćam svojemu rođenju.
Kao neke ptice
svojoj odanosti.
Po tragovima preplašenih životinja,
po beskonačnom nizu povijenih trava
tražim zdrobljeno kamenje vječnosti,
okrnjeni hram svog vremena.
Visoki odraz neba
je plavi pečat na mom srcu.
Samo sam glinena pločica,
nečujna oznaka,
zapisana trstikom vjetra.
Ispod, pod crtom,
pod jedva vidljivim znakom samoće
je zapis,
koji ne znam pročitati.
Draga Majda,
hvala na otvorenim mogućnostima i izboru koji si mi prepustila kod ovog prijevoda. Posebno hvala na divnoj podršci: " Pesem, prevod, ki je več kot to.... je prekrasna!!!!".
Draga Valy,
hvala iz srca...in iz vsakega verza :)
Jutri je Dan maternega jezika. ....Ravno prava prilika, da mi pesniki nazdravimo in se zahvalimo za ...predvsem...brezmejno brez mejno...odprtost srca in misli. Koliko lepote je v posameznem jezikih, najbolje ve tisti, ki se je v svoj jezik narodil....a odsev, ki ga oddaja...lahko vidimo, slišimo, predvsem pa čutimo vsi. In se grejemo v svetlem ognju njegovi moči.
Vse dobro in lepo, draga Valy...IN NA ZDRAVJE IN NA RAZNOLIKOST!!!!
Majda
Čestitke k prevodu, Valy in res: bogastvo jezikov, ki izrečenemu v enem daje vsakič malo drugačen odzven v drugem - imenitno je to opazovati tako od blizu ...
lp, Ana
Poslano:
26. 02. 2020 ob 00:32
Spremenjeno:
26. 02. 2020 ob 00:32
Ana, hvala puno na ovakvom komentaru mog prijevoda. Puno, puno mi znači... Hvala za podčrtanku.
Pozdrav, Valerija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: valy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!