
sama sem
vendar aktivna
vsepovsod me je dovolj
pri sosedi spijem kavo
na Rašici čaj
z žepnice si stisnem malo arome
in iz čevljev stresem pesek
zleknem v zavetje
in že me krošnja ljubkuje
zrak boža...
cvetje pokaže pot
in ko se ustavim
moram že prižgati luč
telo je utrujeno
in bogovi v meni
so zaspali
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!