Gorovje na severni strani,

hotel na jugu,

na sredini pa pokopališče,

britof na sredini,

obdani z živo mejo,

cipresicami,

bodečo žico,

žičnato srečo z visoko napetostjo tam,

v aplicirani smrti,

v potrtem središču,

v trohnečem ognjišču,

na tem zapuščenem pokopališču,

brez vode,

brez cemeta,

brez slehernega elementa,

v kretenizmu bodeče žice,

v subjektivizmu gorečih sveč,

gorečih src,

trpečih src,

brez aplikacij,

brez pomenskih enot,

brez trohnečega razmerja med vodo in zrakom,

tam, 

na sredi britofa,

kjer zagrebli smo moža,

ki podlegel je pod kugo,

kugo dali poleg njega smo v trugo,

nanjo nekaj napisali,

svoje solze izjokali,

na britofu - stran od betona,

v osrčju paste - silikona,

nekaj časa smo jokali,

nekaj pesmi zaigrali,

a na koncu,

v strukturi smo veselo se smejali,

so odpadli nam zobje,

mrtvec je že - bogve kje,

med hidranti menda gnečo dela,

meša nek pokvarjen zrak,

meni, tebi, njemu enak,

na sredini britofa,

kjer je duša nekam šla,

v najabstraktnejše število,

med razmerje,

med razdelje,

med direktno zvezo z goro,

med hotel, 

odprt pred zoro,

na razvajene agregate,

med napol preklane gate,

v adoraciji abstrakta,

med potekom brez kontakta,

na britofu poleg žice,

v tišini,

v hitrosti,

v joku, kriku in norosti,

v smehu, ker je on umrl,

ker bo zlodej vsega scvrl,

mi pa bodemo jokali,

se na grla vsa smejali,

z mejo živo zdaj objeti,

v zemlji rani,

zemlji mrzli,

med verigami zlata,

v duši,

ki je nekam šla,

šla menda je svirat rakom,

vohat, pohat k oblakom,

glas se sliši ekskluzivno,

ofenzivno,

refleksivno,

drage duše žalostne,

nič ne jokajte zame,

cmerite se za otroke,

za položnice,

za obroke,

pojdite čez živo mejo,

na vršace pod odejo,

jaz pa vam prižigam svečo,

bojazljivo in rudečo,

bojazljivo in trohnečo,

svečo dajem poleg truge,

poleg prve,

poleg truge,

trugi obe sta čisto prazni,

tam za mejo ni bojazni,

tam sta le prikazni dve,

zlate kažeta zobe,

britof,

takšen ali drugačen,

moj obraz je ves popačen,

v šoku sem in goltam slino,

grem prek britofa v kino,

kamere so me zaznale,

zvezde z menoj so dognale,

da britof je za manifest,

britof žalosten arest,

kjer ljuben ter incest,

peljeta prek stotih mest,

prek gorovja na tej strani,

v hotel,

ki menda je bil predlani v trugi neizkopani.

mladi umetnik