Vedno sem želel
Pisat novo marsejezo
Da bomo v ritmu revolucije
Skupaj korakali pred stebre
Kamna ki nam še kljubujejo
Skupaj zrušili spomenike
In zagnali preporod preprodov

A zdaj se mi vedno bolj dozdeva
Da moram pisati razlomljene verze
Uvite kitice
In razbite fraze

Ker ne vidiva več kdo je kdo

Kajti jaz se valjam v zmagoslavju
Ki ga pojejo tebi
In ti moraš slišati to pretrgano rimo
Kajti misliš da smeš govoriti v mojem imenu
Kot da je tvoje
In se prepričuješ
Da jaz želim
Iste podobe pred mojim oknom
Kot ti
In zato
Pišem neprestano
Da ima lahko vsak od naju
Svojo koračnico

undi