Nebo

Tam, kamor sonce odvrže svoj prah,

kadar ne zna naprej.

Tja, kamor vetrovi pihajo svoje zgodbe,

ko jih imajo dovolj.

Kjer se zliva črnilo iz tvojega lijaka,

ko ga ne zmoreš več nesti.

Kjer tvoje melodije pojejo v tišini,

ker so izgubile glas.

Tam sedim jaz

in stegujem roke proti nebu.

Kefir

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2020 ob 22:24
Spremenjeno:
18. 01. 2020 ob 22:27

Všeč mi je, spremenila bi ta verz:

Kjer tvoje melodije te pojo v tišini, Kjer tvoje melodije pojejo v tišini,

ker so izgubile glas.

Pa še: Koder (v funkciji veznika je precej zastarelo) bi zamenjala s Kjer

Lp, Ana

Zastavica

Kefir

Poslano:
19. 01. 2020 ob 17:21

Hvala za predloge Ana, upoštevam.

Lepo popoldne!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 01. 2020 ob 17:29
Spremenjeno:
19. 01. 2020 ob 17:29

Nagovor odsotne osebe s ključnimi, pomembnimi omembami življenjskih smislov ... in trajanju dvojine (čez nebo), čestitke,

Ana

Zastavica

Kefir

Poslano:
19. 01. 2020 ob 17:35

Najlepša hvala.

Zastavica

DragoM

Poslano:
02. 02. 2020 ob 01:37

V zvezde si jo vkoval !

snemam klobuk

lp. Drago

Zastavica

Kefir

Poslano:
04. 02. 2020 ob 13:16

Drago, lepa ti hvala za te besede!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Kefir
Napisal/a: Kefir

Pesmi

  • 15. 01. 2020 ob 23:22
  • Prebrano 381 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 105.1
  • Število ocen: 5

Zastavica