Nebo
Tam, kamor sonce odvrže svoj prah,
kadar ne zna naprej.
Tja, kamor vetrovi pihajo svoje zgodbe,
ko jih imajo dovolj.
Kjer se zliva črnilo iz tvojega lijaka,
ko ga ne zmoreš več nesti.
Kjer tvoje melodije pojejo v tišini,
ker so izgubile glas.
Tam sedim jaz
in stegujem roke proti nebu.
Všeč mi je, spremenila bi ta verz:
Kjer tvoje melodije te pojo v tišini, Kjer tvoje melodije pojejo v tišini,
ker so izgubile glas.
Pa še: Koder (v funkciji veznika je precej zastarelo) bi zamenjala s Kjer
Lp, Ana
Hvala za predloge Ana, upoštevam.
Lepo popoldne!
Nagovor odsotne osebe s ključnimi, pomembnimi omembami življenjskih smislov ... in trajanju dvojine (čez nebo), čestitke,
Ana
V zvezde si jo vkoval !
snemam klobuk
lp. Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kefir
- 15. 01. 2020 ob 23:22
- Prebrano 937 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.1