zvezdam v oči
se včasih
je težko
zazreti
hudo je
včasih
sploh ne gre
sijati z žarki
vštric
klecaš
k tlom
se sklanjaš
sence klatiš
v viharju
meč vihtiš
in kot da ni
vse te modrine
pogled v črno rine
nemir blodnjavi
komaj še krotiš
pa se vedno najde
jutro
polno rož
nebeški ogenj
sred' ovčic
biserni večer
sanjave trave
v srčiki poletja
je dan na dan
in noč na noč
je smeh
svetost in greh
nemoč je
v bolečini
upanje v luč
spoznanje
rodim se
ljubim
in živim
kakor velevajo mi sanje
vera je moj ključ
skovan v pradavnini
trdno mi ždi v dlaneh
ko stisnjena v obroč
nikdar zaman
kličem na pomoč
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!