V SLOVO
Zlato rumeno jeseni barva se macesen,
jesenski dan postaja temačen in spokojen.
Svet od njega se poslavlja,
za vedno misel nanj ostaja.
Vetrič poje melodijo v slovo,
k počitku položili so ga pod drevo.
V življenju bil je srečen,
spomin nanj naj bo večen.
Narava jeseni se umiri,
luč življenja več ne gori.
Posadili mlado so drevo,
pognalo življenje bo novo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sopotnik
- 13. 01. 2020 ob 23:16
- Prebrano 394 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 69.2
- Število ocen: 2
