Veder, vesel, duhovit, nasmejan.
Te besede včasih pomenile so mene.
Mene, ki danes živim z dneva v dan.
Obraz, ki vsakogar z grozo odžene.
Oklepam se tistega kar je bilo,
saj strah je prevelik pred tistim kar bo
Kako življenje naj prizadane,
tistega, ki zjutraj sploh ne vstane?
Kaj je bolj krhko, kot človek, ki tone?
In kdo bi ob tem si želel biti trezen?
Vsakega od nas enkrat uklenejo spone,
ko nas boli nevzajemna ljubezen.
Pozdravljen, Bor.Lepo ti gre pesnjenje.
urednica
Poslano:
13. 01. 2020 ob 10:35
Spremenjeno:
15. 01. 2020 ob 07:46
pazi, Bor: človek tone, ne "toni". Spremeni verz in potem še rimo ;)
Lp, lidija
in tule ni vejice
Kaj je bolj krhko kot človek, ki toni?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!