kdo te drži za goltanec in spušča iz tebe modrikaste dime
je isti ki ti je v oko brizgnil pego da bi zabrisal žabjo mreno
ter prekril z belimi rjuhami v stari cukrarni preperele modroce
polne izpetih češnjevih verzov in neizživete mladosti v kateri
— sam sebi senca — dvigneš roko v hey-heil in si molče nazdraviš
trgaš kapilare iz beločnice ko šepetaš šepetaš bratu-dvojniku
kar tokrat veš že sam:
“Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli.” (Mt 5,1-12)
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!