Ko pri svetem Jakobu odbije tri,
vstanem in brez misli
odtavam v kuhinjo.
Dež na šipah je motno rumen.
Sence se stiskajo ob zidove hiš.
Cesta je pogreznjena v temo.
Avti so zaklenjeni v garaže.
Drugače kot tiste septembrske noči,
ko je brezvestni voznik ugonobil
vseh devet življenj moje Mace.
Tuhtam o odhajanju
in bolečini slovesa.
Zdrznem se
ob kriku sove.
Ko od severa zaveje veter,
opazujem, ali bo luni slekel
koprene jesenskih meglic.
Potem stopim čez prostor.
Zazrem se proti vzhodu,
kjer se bo vsak čas
prikazala zarja
in preplavila obzorje.
Cerkev v sosednji vasi je posvečena sv. Jakobu.
Lahko noč, Lea
urednica
Poslano:
12. 01. 2020 ob 13:50
Spremenjeno:
12. 01. 2020 ob 13:50
Minevanje in mešani občutki, ki jih vsi zaznamo: glede mačjega in svojega smo zaskrbljeni, ko pa mineva noč, nas navdušujejo barve vzhoda ... čestitke,
Ana
Čisto po tvoje ...in ( ravno zato) ...tako zelo lepo!
Pri Devici Mariji v Polju zvoni sedma....naj ti prinaša lep dan!
Objem,
Majda
Ana, hvala za podčrtanko in lep komentar!
O, kako lepo si napisala, Majda. Vesela sem tvojih lepih želja, morda pa bo lepo in vse dobro tudi naslednje dni.
Lahko noč obema, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!