Visoka pesem

Kdo je ta, ki se je strgala
s tisočletne verige,
oblajala vse, kar lazi
južno
od
Save,

dvignila meč
na štiri strani neba
in izbrisala vse, ki so ji
stali na
poti?

 

Njena usta so Kočevski Rog,
črni zobje školjke v
Piranskem zalivu,
lasje čarobna železniška
proga, ki za vsakim kozolcem
izgine

iz prsi ji poganja
triglavi vrh
in brezglavi hram demokracije,
iz mednožja diši po materi
ni kavi

(nobenega madeža ni na njej) …

 

njeno telo je spo
                     me
                     nik
padlim za napredek
in kulturo, glavo nosi
v vesoljni torbi,
oči za žico
pa se počasi za
pi
ra
jo …

 

Kako lepa si, moja draga, kako lepa …

Sara Špelec

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
07. 01. 2020 ob 21:15

Pesem z res dobrim zaključkom potrdi naše pričakovanje, ki nas žgečka od samega začetka: da bo prinesla nekaj, kar bo dopolnilo krasno simbolskost in močne prispodobe, ki vzbudijo naše predstave o dobrih in senčnih plasteh domovine. Slovenija, si pošast in lepotica obenem, mati in mačeha? Večplastnost  tvoje Visoke pesmi nam dovoli, da sleherni od nas bralcev posvoji kakšen insert ... mene je najbolj prevzel in hkrati krasno povezal vse prej rečeno prav zaključek z žico.

Čestitke za tole ostro družbenokritično pesem, ki se skoraj lirično mehča s svojim občutljivo - predrznim,  na trenutke sarkastičnim, vsekakor pa z veliko poetske občutljivosti  opremljenim besednjakom.


Lp, lidija

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 01. 2020 ob 22:38

Hvala za visoko oceno in pozorno branje, draga Lidija - domovina je eno, do države pa moramo biti kri-tični:). Maham na ves glas, Sara

Zastavica

Dikan

Poslano:
08. 01. 2020 ob 19:09

Itekako treba biti kritičan, da, bravo.

I dobro da je neko istakao, čestitam, kako nije znak jednakosti među domovinom i državam. Mislim da bi trebalo češće isticati kako ni među koja dva pojma od pojmova
narod, domovina, država i režim/ustroj,
ne stoji znak jednakosti.
A ovo važi za svaku četvorku jednako, ne samo za četvorku povezanu sa Slovenijom.

Bravo Sara!

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
09. 01. 2020 ob 12:37

Hvala, zelo vesela tudi bratskega mnenja, mi veliko pomeni - maham v nekdanjo domovino! Sara

Zastavica

Dikan

Poslano:
09. 01. 2020 ob 23:06

Mišljenje bratsko, ljudsko, čovečno...
Drago mi je da ti znači, znači mi da ti znači. ;)

Domovina je valjda oko doma,
moj dom je šator, teepee,
nekoliko podužih pritki
na njima nekoliko zašivenih koža,
ognjište što svu noć tinja.
Među teepeeima trčkaraju deca
koju podoji bilo koja dojilja,
nahrani bilo koji lovac,
deca što svaku ženu majkom zovu,
svakog muškarca ocem...

Malo snevam sećanja nekog pradavnog pretka, kojega poodavno nema. Nema ni plemena veziva naroda, porodice, građe naroda, više nema; a mi pričamo o narodu - čardaku ni na nebu ni na zemlji.

Da ostavim ili izbrišem? - spada li ovde ili ipak ne spada?
 
Prvoslav

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
10. 01. 2020 ob 07:21
Spremenjeno:
10. 01. 2020 ob 07:22

Možda se ni ratovi ne bi vodili da je čovjek znao sačuvati svjetlo duše dano mu za putokaz i smisao.

Bravo za pjesmu, uvažena Sara! Bravo za komentar, poštovani Dikan!

Oboma pozdrav i divljenje,

mp

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
11. 01. 2020 ob 15:16

Draga domovinoljuba, prisrčna hvala obema za prijazne besede in čudovite verze, ki še kako sodijo sem in poosebljajo bistvo našega tukajšnjega bivanja. Vesela tudi za naše pesniško sobivanje, vse najlepše, Sara

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Sara Špelec
Napisal/a: Sara Špelec (urednica)

Pesmi

  • 07. 01. 2020 ob 12:20
  • Prebrano 1294 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 192.55
  • Število ocen: 12

Zastavica