Železno pismo,
razbeljeno od v naglici
zapisanih argumentov.
Predolgo, pretežko
za goloba, s katerim ga pošiljam?
Morda.
Toda kdo, reci mi,
kdo od naju
bo potem pretrgal
tišino, s katero sva drug drugemu
prepletla usta?
Vidiš, vidiš,
kako je tu tvoj molk
padel v brezno.
Tako vsa moja zračna pošta
strmoglavi že na pol poti,
zato ostaja neizročena,
v nekem predalu.
Zelo lepo, samo dva pomisleka, gl.spodaj:
Železno pismo,
razbeljeno od v naglici
zapisanih argumentov.
Predolgo, pretežko
za goloba, ki ti ga pošiljam? (misliš: "s katerim ga pošiljam"?)
Morda.
Toda kdo, reci mi,
kdo od naju
bo potem pretrgal
tišino, ki sva jo drug drugemu (stilistično bolje: "s katero sva drug drugemu prepletla usta")
spletla čez usta?
Vidiš, vidiš,
kako je tu tvoj molk
izvisel mimo. ("mimo" je odveč, lahko tudi "izvisel" nadomestiš z "odveč" ali čim pdb.)
Tako vsa moja zračna pošta
strmoglavi že na pol poti,
zato ostaja neizročena,
v nekem predalu.
Kaj praviš, je urednikogram upravičen ali bo "strmoglavil že na pol poti"? Na srečno prispele pošiljke, Sara
Urednikogram ni odveč, tudi če se ne bi nič strinjal je zanimivo videti kakšne komentarje, sem nekoliko popravil pesem, hvala
M
Kako lep je tvoj očetogram, s katerim ti je uspelo ubesediti neubesedljivo, čeprav "drug drugemu" prevečkrat "prepletemo usta" in onemimo, ko najbolj potrebujemo nekogaršnji glas; in čeprav je tvoja "zračna pošta strmoglavila na pol poti", je vseeno našla pot do podčrtanke. Golobu želim srečno pot, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!