Negibno ukrivljen čas
Lagodno čaka na dan
Ker slo ni vrlina
Da bi se jutro začelo s soncem
Zašel sem v brezdelje
V iskanje počasnega giba po njej
V podaljšan vir miru
Kot bi me preganjala večnost
Okoli korakov
Brez možnosti lastne ideje
Sem legel v belino snega
In zaspal posut z drevesi
V sanjah razprtih dlani
Sem vse stavke zaključil s piko
Na krhkem papirju
Me je počasi odnesel veter.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!