Negibno ukrivljen čas
Lagodno čaka na dan
Ker slo ni vrlina
Da bi se jutro začelo s soncem

Zašel sem v brezdelje
V iskanje počasnega giba po njej
V podaljšan vir miru
Kot bi me preganjala večnost

Okoli korakov
Brez možnosti lastne ideje
Sem legel v belino snega
In zaspal posut z drevesi

V sanjah razprtih dlani
Sem vse stavke zaključil s piko
Na krhkem papirju
Me je počasi odnesel veter.

Matej_Krusic