ob reki je hladneje
ne zmorem poslušati
preveč je besed
zrem v vijuge odseva
ki vsrkavajo odvečnost
skoraj se te dotikam
kjer so solze
pustile sledi
in po koščkih
premikam breg
Igorj... Odnjiši nas u neku vječnost, bez boli, samo da nema boli.
Kako lepa pesem je privalovila med po koščke premaknjen breg...zelooo leepaa...
Lep pozdrav, Igor!
Majda
Poskusim s prsti, z njimi se dotikam strun časa. Hvala nikita.
Mehki so tvoji dotiki, Majda.
Všeč mi je, ker omogoča različne interpretacije in to premikanje bregov ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!