***
prvorojenec
mojih misli si
še preden zažarijo obronki
mareličnega jutra
poljubim popke
nedeljskih vrtnic
na tvojem vzglavju
z njih žejna
spijem
slano roso
večerno strast
bodljikavih zvezd
v srebrnem soju
šepetajočem plivkanju
ugaslega dne
kodram gladino
ti si jasna luna
ki seda
v naročje
črnikaste modrine
da mi prebere bajko
iz stoletnih knjig
da se nakodrana
zgladim v bonaco
da dahneš iskro vame
še preden zažarijo obronki
Pesem dvojine, na dvoje, v dveh dejanjih in obdobjih ... domiselno in prežeto z vznemirljivimi podobami, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 17. 12. 2019 ob 20:53
- Prebrano 631 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.9
- Število ocen: 10