mlad, ki velik

zvezde. nekatere požrte, ostale
še čakajo

 

na izdih. lahko
okusim

 

sončni žarek,
skoraj.

 

zadovoljen, da živim –

 

seciran in
inoviran

 

v
besedni igri.

 

ne rabim nič svežih začetkov,
nič cenenih pogovorov ekstra mehkih.

 

samo
golo
, poljubljeno z jajci
in šopirjenjem

 

in heroizmom.

 

poti, dol po mojem
mentalnem stanju,
so
lov na hrano

 

. absorbiram srečno in
ga uničim s skomigom,

 

skoz in skoz brezhiben v agoniji:

 

android (na mestu,
sanje široke.)

 

tempo je zdaj pokvarjen
, dekonstruiran
, brez oblike
, resetiran

 

, vlažen pulz
mrzlice prevzame kontrolo

 

, otrok groze v
zelo normalni hiši.

 

polij me, razbesnjen –

 

naj pronicam skozi
razpoke,

 

kapljam v črve,
počasi

 

prebavljen,
prežvečen,
razmehčan

 

kot zemlja

 

. en,
posebna vrsta

 

povprečnega

 

in
samostalnik
brez

 

spola.

poezijaJEzaKEKCE

poezijaJEzaKEKCE

Poslano:
03. 12. 2019 ob 10:15

  /reboot

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 12. 2019 ob 15:17

Zanimivo se mi zdi, da najprej postavljaš ločila na običajna mesta, potem na neobičajna (pred besede) in potem se vrneš - a je to ta ponovni zagon ali pa  je morda za tem kaj drugega? Prosim, pojasni mi ;)

Lp, Ana

Zastavica

poezijaJEzaKEKCE

Poslano:
04. 12. 2019 ob 16:02

  Kaj vas vse t'ko firbec matra ×D? Je razlog, ampak ostaja samo moj ×).

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

poezijaJEzaKEKCE
Napisal/a: poezijaJEzaKEKCE

Pesmi

  • 03. 12. 2019 ob 10:13
  • Prebrano 142 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 128.4
  • Število ocen: 3

Zastavica