Zima je še daleč,
a v mestu je zavladal mraz.
Ledene sape brijejo okrog ušes,
pogledi nepremično zrejo
v zastekljenih očeh in
mrtvo strmijo mimo vsega.
Zmrzle roke ne morejo objemati,
ob dotiku druge se zlomijo in
se v drobne koščke razletijo.
Kri ledeni pod mrzlo kožo,
besede pod ledeno plastjo nemo kričijo.
Vse stoji,
ledena tišina se sprehaja
med nepremičnimi postavami.
Zaman čakajo otoplitve,
prej jih zimski vihar pomete po tleh,
ko se zdrobijo v neprepoznavne delčke,
ki se spomladi stopijo
in zemlja jih vse popije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!