od vseh mojih ostrih krajin je meščeva pokrajina najmilejša / vsaj iz mojega zornega kota

v meni sije mesečina / pepelnata je svetloba izgorelega objema / srebrno sem bela / kot polna zemlja utopljena v mlačnih modrinah tvojega neba / v vsakem koščku sva enako si različna / kako naj izmerim globino kraterja, kako ujamem pesek v viharju, kako naj vem, ali zastava na luni še stoji /

od vseh mojih žalosti najlepša ti je nevidna /

morda je smeh, ki izbruhne, ko ga najmanj pričakuješ /

nemesis