Drevo za obešanje
miži miži dečwica
da ne boš gledwa ateja
z veje hojine visi
s smrti smola se cedi
mati tvoja bek je šwa
pustwa tebe in njega
on si zbral je lubico
v belo odeto večnico
miži miži dečwica -
ko bo žawost jenjawa
odpi oči v svet poglej
poln je jokov črnih vej
ko boš z lubim v kajžici
naj dreves si ne sadi
če velki gozd za sebe ma
drevesa v njem ne prepozna
ena krošnja - gozd izgine
pravljica - na veji mine
O, te tvoje krasne, narečne pesmi, Poetesa Irena. In ne samo zgolj to; tudi v nostalgijo (mene kot malček starejšega mladinca) zvabijo, čeprav so si tako različne po vsebini in obliki. Nekakšne, neznane silnice te povlečejo v tiste mladostne, bosopetniške čase.
Naj ti bo prijeten večer,
Sašo
Super Irena. Čista petka pa v izbor!
Ja, lepo in zelo ganljivo, na misel mi pridejo vse žalostne pesmi iz otroštva.
V življenju se res vse ponavlja, kot v začaranem krogu.
Lp, Marija
Sašo, Gregor, filia, triglav <3
hvala vam, da vidite gozd in poznate njegovo pesem
objema vas
pi
tiho
žebram tebi
moj lubleni atej -
dej, odpri oči in dowta
poglej
Irena, pač ne morem iz sebe, zato je moj komentar v peterostišju. Oprosti, če je moja "koroška špraha bl slaba".
Lep pozdrav in vse dobro
Dimitrij
Hvala ti, Dimitrij, za nov okrasek na veji. :)
Špraha je pa glih taprava in kkr se praji, prav tk si napiso.
Tudi tebi lep, prisrčen pozdrav.
Irena
Pretresljiva, tudi zato, ker je tako ljudska (v dobrem pomenu besede) - bi moralo biti ko boš z lubim v kajžici?
Lp, Ana
res je :)
Hvala, Ana
Irena, moje iskrene čestitke na Podčrtanki za ovu krasnu i dojmljivu pjesmu.
Lp i krasnu večer ti želim!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 15. 11. 2019 ob 19:33
- Prebrano 1054 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 309.98