Čakam žvižg
stopim na prste
nebo stopi na moje prste
spodaj sem in zgoraj
oprijeta
ulovljena
raztegnjena
med tu in tam
iztrgam se nebu
poskočim
obvisim v trenutku
lebdim
kakor sokolica
in padem
zavezana zemlji
brez kraguljčkov
* stric je imel dva konja, na vsakem komatu so bili kraguljčki, ki so cingljlali...
evo, žvižg,
čestitke. *
Lepo, samo vprašanje: "zavezana" ali "privezana"? No, upam, da ne eno ne drugo, naj ti nebo čimvečkrat stopi na prste, Sara
zavezana :)
stara zaveza je to :)
Hvala, Špela <3
Okej, tako Špela kot Sara v tem primeru svetujeva, da odstraniš "k" - torej "zavezana zemlji", ker ima tako zaveza še veliko globljo, starejšo vez:).
Poslano:
18. 10. 2019 ob 08:13
Spremenjeno:
18. 10. 2019 ob 14:15
hahaha, ne morem se nehat smejati, oprosti, ne vem, od kje se je prikradla Špela :D Po moje je malo kriva luna ali pa le preveč njenih mimohodov :)
Sara, se res opravičujem, žal mi je, kesam se in do naslednjega lapsusa ...
<3
urednica
Poslano:
18. 10. 2019 ob 11:33
Spremenjeno:
18. 10. 2019 ob 14:09
Draga pi, ne sekiraj se, najbolj pomembno je, da smo zavezani humorju, dobri poeziji in da žvižg dočakamo "brez kraguljčkov".
Pesem, ki jo je mogoče razumeti kot konec, nov začetek, spopadanje z vsakodnevnimi življenjskimi tegobami ... in je prav zaradi svoje širine velika, osvobajajoča - zavezana nebu, zemlji in podčrtankam. Naj se pot mednje začne, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 14. 10. 2019 ob 11:18
- Prebrano 561 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.93
- Število ocen: 11