Ti nisi običajen Bog.
Ne poležavaš na puhastih pernicah
v zlatih tabernakljih, niti se ne pustiš častiti
vsakodnevnim poklekovacem.
Ti nisi vsemogočen, nimaš čarobne paličice,
s katero bi začaral v trenutku, kar bi želel.
Ne!
Ti delaš, garaš,
gradiš svetove.
S konvoji hrumečih vesoljskih tovornjakov,
skozi črne luknje dovažaš temno snov,
da bi uravnotežil cikle
krčenja in širjenja vesolja
s svojim srčnim utripom.
Ko se konec vsakega cikla ozreš na opravljeno delo,
običajno zapoješ tisto staro pesem:
"Stisni svet se v malo pest,
da nekoč na razprti dlani,
bo vzcvetel, nov, boljši svet …"
V milijardtem poizkusu
boš ustvaril popoln svet.
Poimenoval ga boš
Nebesa.
Zelo pomenljiva in udarna pesem, Srečko, z užitkom sem jo večkrat prebral. :-)
Bodi lepo,
Sašo
urednica
Poslano:
10. 07. 2017 ob 08:44
Spremenjeno:
10. 07. 2017 ob 08:47
Futurističen pogled na za naše pojme iracionalno dogajanje ponuja prav zanimiv pogled ... kako inovativna je lahko poetova misel! ;)
Škoda, da nas ne bo tu, ko mu bo (temu garaškemu bogu) uspelo ...
( popravila sem par ločil ... in dva škrata )
Izvrsten naslov je dodana vredost pesmi, saj nas prestavi v nadsfere sedanjih pojmovanj verovanja, čeprav so te inovativne, so prav zabavne in za marsikoga verjetnejše od tabernakeljskega verovanja.
Čestitke.
Lp, lidija
Naslikal si fresko novega boga. Od kod ti ideje?
Čestitam
"filia"
VES ČAS SMO PRISOTNI, ČEPRAV NEKAJ ČASA NE, ZATO NE BOMO UBEŽALI POSLEDICAM SVOJIH POČETIJ. TO KAR PRIPISUJEMO "BOGU" JE V NAŠIH ROKAH. SLEJ KO PREJ BOMO UŠTIMALI PLANET IN ODŠLI NAPREJ...
Savršeno!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!