nekam znan se mi zdiš kot da bi se bila že srečala ali pa si morda 

le znanec s TV-ekranov ki je z leti zadobil plešo ter dolge podočnjake saj

nemara slabo spiš in tvoje zgubano življenje ni prizanašalo težkemu čelu

kot tudi ti ne prizanašaš drobovju ki ga žvečiš z jeklenimi čeljustmi 

medtem ko ti skozi oči skušam spregovoriti v dušo me ledeno prestreli 

prozorna nesfokusiranost tvojega žabasto vehementnega odziva 

a te prehitim:

          »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, 

          bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« (Lk 6,41)

Mirjam Dular