Si me poklical,

z druge strani.

Da ti še zadnjič obrišem čelo,

poljubim roke,

da ti zavrtim tri palme na otoku sreče,

s hvaležnostjo in ponižnostjo,

čeprav ves krhek  v belini postelje,

da se poklonim tvoji visokosti,

zaradi tebe so bili moji dnevi,

smrkasti, mladi, polni radosti in sladkosti,

pojdi si rekel, ti zaupam.

Moji zamahi v morje življenja,

so bili pogumni, ker si me ti naučil plavati mrtvaka.

Ko se utrudiš na poti, ko plavaš do otočka,

razgrni ude po gladini morja in dihaj, počivaj.

Rad imeti je premalo,

toliko ljubezni se od tebe  k meni dalo,

ti veš več  in res je,

tudi če s sekiro tolčejo po meni zdržim,

ker vem kaj si ti prestal...

lin