Žalosno je
zavijati za šakom pepela,
od njega njom za njega nju.
I obmana je dnom
biti bilo gde osim na Patmosa tlu,
a i tu uvek budan
nikad ne reći: dom.
Iz rukopisa
Bravo, Vladimire!
Da ne pišem previše, jer sve je suvišno, perfekcija.
Bravo, pjesniče!
Hvala od srca, Nikita. :) Lp
Fantastičan ritam.
Pozz.
Hvala puno. Lp. :)
Patmos, ki je bil po grški legendi potopljen na dno morja, je zrasel - in v tej pesmi bi se znova potopil - katerim prostorom pod soncem sploh lahko rečemo dom? Čestitke h kratki ritmični in polnopomenski pesmi,
Ana
Hvala od srca, Ana, čast mi je. Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!