
Korakaš, proxi-znanec, brodolomec
skozi Borov post-atomski vek,
iz zaklonišča ostanih, gluhih skal,
ki jih miluje le preslani val.
Počaka te, morda, mornar,
v siliciju, pod Pinus halepensis-umbro,
benigna zel, vitamin-jestvina, —
brez barve senca, brez spomina.
V kamnu Trnuljček čaka svojo princesko.
Z repom pripet na koralo si domišlja, da je njegov trebušček poln ------------>
drobnih morskih konjičkov.
Jalove skale, od nekdaj ljubosumne na
malega lepotca, pa so si ga z urokom privile v objem.
Lep dan ti želim, Marija
Glej, glej, povsem druga zgodba ... :)
Tudi tebi lep dan,
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!