Usoda je hudobna
ko enkrat pride
te ne izpusti
iz svojih krempljev
in ne daje lepih trenutkov
ker ona hoče jok
žalost kakor kesanje
zato ker je življenje
zgodba kjer so solze
vseprisotne
tudi če jih ni za videti
polzijo
če ne gre drugače
od znotraj
čistijo in praznijo
kakor da bi bilo konec leta
in bi delale bilanco
kar je ostalo
kar je že šlo
vse je všteto
in samo mirno počiva
dokler ne pride
do vrelišča
navzven
z rdečimi očmi
kakor prestrašen zajec
ki ga zajame panika
ko zagleda stegnjeno roko
in ve da bo umrl
ker tako hoče in ga vzame
usoda.
Gledam te zgodba
kakor žalostni film
in nimam vzroka
za suhe oči.
Brez filma ni dneva
si mislim
ko gledam na ekran
in se šopirijo junaki
kakor divji petelini
in se klanjajo
eden drugemu
kakor da bi si dajali
hrabrost dokler
je utrip
in srce.
Poslano:
20. 08. 2019 ob 08:31
Spremenjeno:
20. 08. 2019 ob 08:32
Uh - naključja z istimi naslovi! Kaže, da nam zmanjkuje besed ... ;)
Mirjam lepo pozdravljena
Ja, jaz sem napisala, potem pa tudi jaz zagledam enako.
Verjetno kje drugje v vsebini ni enako.
Lepi dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!