Sonet št. 99

Polnoč je. Pozdravim. Malo pivo.

Slečem se in sedem na sredino.

Sam sem. Skoraj prazno je. Edino

ena družba se še betežljivo

 

pomenkuje, kar se da brezglasno.

Ena luč. Še ta pa zgolj brlika.

Dvoje rok, ki primejo občasno

se kozarca. Nebogljena slika

 

mrtvega gostinskega obrata.

Polnoč je, a se šele pričenja

otrpela skrčenost bedenja.

 

Gledam v moj prihod, v zaprta vrata.

Nimam kam. Morda, ker tam dežuje.

Noč je in noči mi niso tuje.

 

Peter Rangus

maatjazh

Poslano:
20. 08. 2019 ob 21:28

Nevarno se približuješ prelomnici. Postaja napeto, kaj bo pisalo v stotem sonetu!

Lep pozdrav, Matjaž

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
20. 08. 2019 ob 21:39

Ravno razmišljam, če ne bi bilo morda lažje še enkrat 99. spisat :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 08. 2019 ob 22:04

Odličen. No comment.

Zastavica

triglav

Poslano:
23. 08. 2019 ob 10:58

Bravo Peter, sedaj pa še 100-ti, ki mi je tudi zelo všeč, to ti lahko rečem, sedaj, ko je objavljen  (*_*).

Lepo, čestitam.


Lep dan ti želim, 

Marija

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
23. 08. 2019 ob 14:02

Hvala vsem. To je nastalo po branju Harukija Murakamija oz. njegove knjige After Dark. Super knjiga. :)

Zastavica

Gregor Markič

Poslano:
24. 08. 2019 ob 15:33

Bomba dober

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 19. 08. 2019 ob 23:46
  • Prebrano 146 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica