Zanimiva pesem, morda nekaj razmislekov v drugem delu:

...

Ob vsakem premiku tal je zaječala.

Zdelo se je, kot bi molila.

Pprosila za milost.

Želela obstati.

Takrat je že vedela

za samoto in pogrešanje,

ki sta čakala na pragu

in vedno glasneje

trkala na težke kmečke duri.

Starca sta odhajala

v mesto,

v rastlinjak na 45 m²,   (kaj pravzaprav misliš s tem? je to stanovanje, dom za ostarele ali ?)

utesnjen med železobeton.

Ana, hvala za postanek ob moji pesmi!

S tvojim prvim popravkom se strinjam. Popravljam.

Glede druge nejasnosti pa:

V času od 1970 do 1980 se je veliko gradilo. Tako, da sem imela v mislih stanovanje (enosobna so bila običajno 45 m).

Zakaj rastlinjak? Ker zelenjava v rastlinjaku ne uspeva najbolje.

Tu sem hotela pokazati, kako hudo je bilo za stara človeka, ki sta potem ko sta celo življenje preživela na svoji domačiji, v naravi, morala v mesto. V tistih letih je bilo kar nekaj takih zgodb.

Tu je šlo za veliko stvari, ki so bile tem ljudem nove, tuje.

Petrolejko je zamenjala električna žarnica, vodnjak vodovodna pipa, centralno ogrevanje in štedilnik na plin drva, peč in zidan štedilnik. Peteršilj ni več rasel na vrtu, ampak si moral ponj v zelenjavno trgovino, pogled skozi okno ni bil več zelen, bil je siv. Ulica je bila prometna. Samoto je zamenjalo 54 stanovanj na enem stopnišču, …

Pesem govori o resničnem paru (spoznala sem ju v naši ulici, tudi mi smo se 1976 preselili v mesto). Ženska presaditve v rastlinjak ni prenesla najbolje. Kmalu je za vedno odšla.

Kaj vem, kako naj drugače napišem?

Samo: v stanovanje, ne morem.

Preprosto rabim nekaj več, da pred očim bralcu, kaj imam v mislih.

Kaj misliš, Ana?

Hvala!

Lp, Lea

Mogoče:

v stanovanje na 45 m² z rastlinjakom,

utesnjenim z železobetonom?

Hvala Ana! Vendar ni to tisto, kar sem želela (še bolj občutila). V mislih sem imela stanovanje,  ki je bilo rastlinjak s slabimi pogoji za življenje/rastlinjak, kjer sta starca hirala.  

Ona je imela navado reči, tu je vse umetno. 

Bom razmišljala naprej, morda najdem. 

Se vrnem zvečer,  upam,  da z rešitvijo. 

Lep dan,  Lea

Morda z dodanim verzom:

v stanovanje na 45 m²,

ki jemlje voljo do življenja

utesnjeno v železobeton?

Ali celo tako:

Ivanka, berem tvojo lepo pesem in dilemo, v kateri si se znašla. Vem, da boš iskala svojo rešitev, zato prosim, da moj pogled na vprašanje, za katerega iščeš rešitev, sprejmeš zgolj kot dobronamerno sodelovanje. 

Pesem tako zgovorno razgalja stisko starejšega para ob menjanju stanovanjskih prilik, da bi po mojem mnenju zaključna misel tudi z opustitvijo konkretizacije prostora " v rastlinjak na 45 m²" povedala vse. Zaključek tvoje lepe pesmi berem lahko tudi takole:

Breda najlepša hvala za pomoč! Upam,  da ne zameriš, ampak jaz hočem povedati nekaj drugega ali vsaj drugače. Če gre za pesem,  ki je zgolj prekladanje besed,  jih lahko prekladam v nedogled. Tu je drugače,  vsaka črka,  celo strešica mimi veliko pomeni. 

v mesto

v stanovanje na 45 m²,

v rastlinjak 

utesnjen med železobeton?

ali morda:

Morda:

Starca sta odhajala 

v mesto, 

vegetirati 

v rastlinjak na 45 m²,

v tesen iz železobetona. 

ali nekoliko krajše:

Starca sta odhajala 

v mesto, 

v tesen iz železobetona, 

v rastlinjak na 45 m². 

Upam, da se nisem prevečkrat zatipala. 

In še bolj upam,  da bo zdaj dobro. 

Hvala,  Ana! 

Lp, Lea 

Kar ti je ljubše, le nekaj drobnarij:

Starca sta odšla (odhajala je nedovršno, se ponavlja, odšla dovršno) v mesto,

vegetirat (namenilnik, brez i) v rastlinjak na 45 m2,

v železobetonsko tesen (tésen - morda z naglasnim znamenjem, da bo jasno),

lahko tudi druga verzija, morda malce zmoti ponavljanje v-jev.

Lp, Ana

Hvala Ana! Najprej se opravičujem za vse napake in nerodnosti v zgornjih komentarjih. Bila sem na telefonu in sem se ob pisanju vse prej kot dobro počutila. (forum mi nagaja ne glede na katerem brskalniku ali računalniku sem. S telefonom je še huje).

Rada bi te vprašala ali je tvoje vprašanje v prvem komentarju pomenilo samo, da te zanima, kam sta se stara človeka preselila ali si imela v mislih naj to popravim?Zdaj se mi zdi, da te nisem razumela.

No pa pojdimo k popravkom:

Glagol popravim.

Zdaj lahko spremenim:

Starca sta odšla v mesto,

v rastlinjak na 45 m² ,

utesnjen med železobeton.

Ali krajšo obliko druge variante:

Starca sta odšla v mesto,

v tésen iz železobetona,

v rastlinjak na 45 m².

Če v mesto dam v zgornji verz in se odločim za krajšo obliko, se izognem preveč v- jem.

Popravim v prvo inačico, ki mi je bolj všeč. Upam, da je tako prav.

Hvala za ves trud, sem te res mučila in sebe tudi.

Lp, Lea

Lea, ja, se strinjam, da je piljenje drobnarij najbolj dolgotrajno filigransko in včasih tudi mučno, a se mi zdi, da si je pesem o odhajanju in minevanju to zaslužila ... čestitke,

Ana

Ivanka, iskreno čestitam k podčrtanki, v katero si vtkala do potankosti premišljene izraze in nam v razmislek predstavila aktualen problem "presajanja" ostarelih v nova življenjska okolja.

Lp, Breda

Ana, hvala za podčrtanje, komentar, predvsem pa za ves trud, ki si ga tokrat imela z mano.

V bistvu rada dodelujem, pilim, problem nastane, ko ne vem kako bo zgledal in če sploh bo objavljen komentar.

Še nekaj o pesmi. V srcu sem jo nosila več kot 40 let in jo potem napisala v začetku letošnjega leta (takrat sem ravno brala nekaj od Ane Pepelnik) zato so se mi zapisali tisti citati, za katere pa ni ravno nujno, da so. Pozneje v marcu ali aprilu sem se nanjo spet spomnila in jo dodelala do stopnje, kot sem jo tu objavila. Ne bom lagala, veliko mi pomeni. Posvečena ljudem, ki so bili v tistem času prisiljeni v selitev v mesta. Ne, nihče jim ni ukazal: „Morate!“ Preprosto niso mogli ostati v tistih odročnih krajih, kjer ni bilo zdravnika, trgovine, soseda … Zime so bile hude, nihče ni plužil in še bi lahko pisala …

Lp, Lea

Breda, hvala za čestitke. Vesela sem, da se te je pesem dodaknila. Ja, „presajenje“ ni nikoli dobro. Problematika katere sem se tokrat lotila, je bila aktualna v letih od 1970 – 80. Takrat so ostareli starši ostajali sami na odročnih domačijah. Starejši otroci so večinoma šli čez mejo, mlajši so bili zdomci ali delavci v domačih tovarnah.

Zdaj je tok ljudi velikokrat obraten, starejši se po upokojitvi vračajo domov, vendar samo, ko si tega želijo in imajo možnosti.

Obstaja še eno „presajanje“ to je v domove starejših, ki tudi ni prijetno.

Vendar zgornja pesem govori izključno o prvih.

Lp, Ivanka

Ana, kaj pa tako? Sama sem prepričana, da je končno to to.

Če se tudi ti strinjaš, te prosim, da mi spremeniš v objavi.

To ni ladja.*

To je ogromna zapuščena hiša.*

Za majhnimi zamreženimi okni

je ugasnilo sonce.

Vrata se postavljajo z rjastimi zapahi.

Severna stena brezsramno

razkazuje svoj skelet.

Odpadla malta prekriva pritlikavo ostrico,

ognjiču ne pusti do zraka.

To je ogromna zapuščena hiša.*

Maja 1976 se je sredi smrek in

komaj ozelenelih bukev majala,

kot bi bila barka in gozd ocean.

Ob vsakem premiku tal je zaječala.

Zdelo se je, kot bi

prosila za milost.

Takrat je že vedela

za samoto in pogrešanje,

ki sta čakala na pragu

in vedno glasneje

trkala na težke kmečke duri.

Starca sta odšla

v mestno tésen

iz železobetona.

V rastlinjak na 45 m².

*Naslov in prvi verz v prvi in drugi kitici so citati iz pesmi Barka – Ane Pepelnik

Za naslednjič pa ti obljubim, ne bom hitela in ne bom popravljala preko telefona, ta je primeren za druga spletna mesta.

Hvala za ves trud in čas!

Lp, Lea

Draga Katica, hvala ti!

Zdaj pa še upam, da je moj zgornji popravek dober in bo pesem tako še boljša.

Lp, Ivanka

Lea, z veseljem spreminjam: mislim, da je ta droben popravek izjemen, bravo!

Lp, Ana

Hvala Ana! 

Vesela sem, da je tako.

Lp, Lea