Nove in nove šopke
odkrivam
v zapuščeni vrtači,
pod velikim nebom,
prepredenim s sledmi reaktivcev.
Ne odneham s fotografiranjem
drobcenih kričeče rozastih čudes;
morda ujamem v objektiv
sled starega Georga,
ki se v temnih nočeh vrača
pod okno svoje vdane družice,
da se ga, sloné, smehljajoča Luni,
— “Tista najsvetlejša zvezda na levi …
mora biti Jupiter, tako mi je pravil …” —
v neprekinjenem šelestenju krošenj,
- kot da bi šepetalo morje -
spominja vse preostale dni.
Ciklame
pod njunim rimskim tumulusom
bodo radostile druge, prebivajoče,
vedno nove glasnike izseljenosti.
Ciklame.
Poslano:
07. 08. 2019 ob 14:40
Spremenjeno:
01. 12. 2019 ob 21:53
Kaj pa vem. Zdi se preveč :(.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!