da verovanje ni del nevere v druge in vera samo vase,
da ni nas in onih,
da ni slabega in dobrega,
da je v vsaki stvari del celotne lepote življenja.

Uvidevam, da se lahko uvidi le, če se hoče,
da si vsak pri sebi prizna nevednost,
da vsak pri sebi uvidi, da na tej krogli ni strani,
da v vsej paleti barv nobena ne dominira,
da vsak kakor hodi s svojimi nogami tudi samosvoje razmišlja,
razume, se uči in živi.

Ne obstajajo strani...
med ljudmi.

Ne obstaja boljše...
od slabšega.

Primerjave mi medejo razum.
Naslanjajoč se na preteklost lahko ustvarjam in živim le njo.

Preskočim vse,
začenjam znova.

Brez bremena znanja,
vedenja.
Zdaj se šele učim biti človek človeku brat.

Franc Tominec