
pletem belo prejo
košček niti se zatika
v blato
ki vsak petek brbota
na robu živega
takrat križajo
hodce po gladini vod
zaradi škrtih orehovih jedrc
v lobanjah pevcev psalmov
in nejevere
iz radia zveni hej Jude
spet zabredem v jezero
ki me ne zdrži
potonem
šele ko vdihnem vodo
postane svetlo jasno
telo leži pod oblaki
ujetimi v zrcalo
kot odmalikovan kostum
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!