Dulcamara


jutra so kruta
neprizanesljiva do oči

njegove besede v sanjah
jaz te imam rad
in govorim o tebi okoli
in moja roka v njegovi
jaz pa ...

sprimek peska in blata
pod stopali zavedanja
v gostem zraku
komaj zmorem vdihovati

in grem dalje s hrepenenjem
zakamufliranim v brezbrižnost

skozi strgano mrežo na vrtu
izginjajo kislo-sladki modri plodovi
v požrešnih kljunih

in pogosto se sprašujem
le kaj bi na vse to
porekel Platon


modricvet

Komentiranje je zaprto!

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 31. 07. 2019 ob 10:31
  • Prebrano 499 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 214.96
  • Število ocen: 8

Zastavica