jutra so kruta
neprizanesljiva do oči
njegove besede v sanjah
jaz te imam rad
in govorim o tebi okoli
in moja roka v njegovi
jaz pa ...
sprimek peska in blata
pod stopali zavedanja
v gostem zraku
komaj zmorem vdihovati
in grem dalje s hrepenenjem
zakamufliranim v brezbrižnost
skozi strgano mrežo na vrtu
izginjajo kislo-sladki modri plodovi
v požrešnih kljunih
in pogosto se sprašujem
le kaj bi na vse to
porekel Platon
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!