Moje srce je na milnih mehurčkih,

ne na prahovih in zmešanih jurčkih.

Pa vendar skače, tako, brez razloga,

da vsakdo vidi kdo koga uboga.

Sprva je pihalo ob alkoholu,

da je podobno se zdelo idolu.

Zdaj, če ne piha že zjutraj ob kavi,

trese se in do noči ni pri pravi.

Če ga preveč s svojo milnico sračka

kmalu dobi neizmernega mačka.

V temo se skrije in tam životari,

čaka kot avto, ob cesti, v okvari.

Milni mehurčki z ušes mi bingljajo,

kakor vsem, ki se radi imajo.

Peter Rangus