Sonet št. 98

Moje srce je na milnih mehurčkih,

ne na prahovih in zmešanih jurčkih.

Pa vendar skače, tako, brez razloga,

da vsakdo vidi kdo koga uboga.

 

Sprva je pihalo ob alkoholu,

da je podobno se zdelo idolu.

Zdaj, če ne piha že zjutraj ob kavi,

trese se in do noči ni pri pravi.

 

Če ga preveč s svojo milnico sračka

kmalu dobi neizmernega mačka.

V temo se skrije in tam životari,

čaka kot avto, ob cesti, v okvari.

 

Milni mehurčki z ušes mi bingljajo,

kakor vsem, ki se radi imajo.

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 30. 07. 2019 ob 22:44
  • Prebrano 82 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica