vdihnem dišave puščav
namočene v sok granatnega jabolka in datljev
pomešane s počenimi žulji
na vrveh ribiških mrež
lovim šepet ujetih v haremih
pridušanje ust
ki pod težo veder z vodo in črnih rut
žebrajo zdravo marijo
prisluhnem zajedanju nohtov v dneve
da jih spraskajo v odnašanje
ali obdržijo
zbledele na zahodu
ki je drugje vzhod
vetru je vseeno
Levantu je možda svejedno, ali svojim osvježenjem utječe na bistrinu uma. A to se najbolje očituje u ovoj odličnoj pjesmi, draga Irena.
Lp, Katica ☺
Vitru moj, o šiloku napiši pismu. To je vitar za te. ♥
Hvala, Katica <3
Nikita, evo došao i jugo :) <3
Da ne bo sporno - levanat ali levant :)
Vetar, pomalo hladan i pomalo vlažan, donosi nam duhove sa istoka, sa mirisima koji nam šašolje nozdrve i slikama koje džarkaju osećanja. Lepa paralela između ulovljenih riba i (stanovnica) istočnjačkih, mističnih harema. Očaravajuća poezija koja nas ne ostavlja ravnodušnim, jer: nije svejedno. Čestitam,
lp
Jagoda
Jagoda, kako odlično ujameš moje sape v komentarje, Naj te objame veter z vsemi lepimi šepeti <3
Hvala, draga Katica <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!