Pozdravček, Sanja,

pesem je zelo zanimiva, najbrž gre za prevod iz drugega jezika? (ne bi bilo slabo, če tudi original dodaš v komentar), nekaj vprašanj in drobnih popravkov:

Rojen sem enkrat na (za?) sto let, (če se rodiš vsakih sto let ali enkrat za sto let, če se rodiš le enkrat in trajaš sto let)
da proslavim svoje ime,
biti poseben / morda: da sem poseben,
da vidim gore v očeh
spi v senci doline  / kaj spi? če gore, potem: spijo v senci doline
molčati /kdo? če gore, potem: molčijo
in da mi položijo bisere na vrat.
Enkrat v sto letih sem rojen
in nimam življenja za napake.
Imam samo napake za popravilo
in spominie na veje poletja.
Rojen sem enkrat na / za sto let
in živim večno z dušo, ki ostane med prevlekami.

Zdaj je vse bolj jasno ... jaz bi to tvojo pesem prevedla tako:

Rodim se enkrat na sto let,

da praznujem svoje ime,

da sem poseba,

da se planine ogledujejo v mojih očeh,

da spim v senci doline,

da sem tiho

in si nadevam bisere okrog vratu.

Enkrat na sto let se rodim

in nimam življenja za napake.

Imam samo napake, da jih popravim

in spomine na veje poletja.

Rodim se samo enkrat na sto let

in večno živim z dušo, ki je ujeta

med platnicami knjige.

Hvala

Zanimiva pesem o življenju knjige (lahko pa jo seveda beremo tudi drugače), čestitke,

Ana