BITI TUJEC

Otrokom rekli so, da prišel je črn stric,
da z njim govoriti ne smejo nič,
potujoči brusilec nožev je čuden ptič,
tujec delo išče, zato ubere vsak grič.

 

Krošnjar prehodil veliko je sveta,
iz ust visela mu je poceni cigareta,
iskana roba bistvo je prometa,
če je potrebno, tudi najde se mušketa.

 

Listje odpada, jesen se poslavlja,
zadovoljen kmet se z letino postavlja,
premražen popotnik na vrata domačije prihaja,
zima je blizu, prosi če lahko ostaja.

 

Z veseljem bo opravil vsako delo,
bo priden, da bo potno čelo,
je krepak, ima močno telo,
streho nad glavo potrebuje zelo.

 

Ko poslovila se je zadnja ptičja jata,
berač prišel je na zadnja vrata,
vedel je, da kmetija je bogata,
drobiž zanj vreden več je od zlata.

 

Gospodar odšel je k zidni niši,
trdne, žilave izdelane v tisi,
na varnem bil je zaklad pri hiši,
za pomirjevalo segel je po melisi.

 

Potujoči brusilec nože je pobrusil,
marsikaj na svetu je že izkusil.
Krošnjar koše je obrnil,
prodajo robe bi rad povrnil.

 

Rokave zavihal je popotnik in drva razdvaja,
ko s sekiro po klinih udarja.
Dobiti delo je včasih težka življenjska postaja,
zato potrebna je spodbudna socialno-delovna zakonodaja.

 

Marsikdo se za pridnega izdaja,
dokazati mora, da delo pomeni mu več kot oaza zelenega gaja.
Berač pri zadnjih vratih s šilcem žganja nazdravlja,
na delo ima drugačna pojmovanja.

 

Biti tujec na tujem ni lahko,
domačini ne zaupajo mu kar tako,
vedeti mora kaj hoče in kako,
poprijeti mora za delo vsako.

 

 

Sopotnik

Komentiranje je zaprto!

Sopotnik
Napisal/a: Sopotnik

Pesmi

  • 16. 06. 2019 ob 23:57
  • Prebrano 52 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica