bosa pojdiva fante
kar naprej
zdaj ko ni češenj
ki bi cvetele
sredi vseh pešk
z upom v drevo
ki so jih drobne ptice načele
med rdečo travo
od vseh sokov
ki so kot kri
zdavnaj prelita
leževa zvita
v naju kriči
prednikov jok
zanamcev stok
kot da sva kriva tuje bolesti
kot da je sesti kam
kjer je čisto
kot da ne streljajo danes ljudi
črni možje in bele laži
Irena, draga, ti nisi le ljubiteljica poezije in ne le ena od pesnic, ki jih rada berem; … ti si poezija!
Na nove pesmi, ki se medijo v tebi kot poseben dar in se prelivajo k meni in me osrečujejo!
Lp, koni
Jošt Š.
Koni, hvala za tako lepe besede <3 hvala, ker prebiraš, bereš in srkaš moje zapise :)
je res, da že povsod vidim pesem :)
objemam te
Dobro jutro, Irena!
Doista je vrijednost i ugodnost ploviti brodom tvojih pjesničkih potignuća... koji su do sada, vjerujem, svakog čitatelja duhovno obogatili.
lpm
Dragi Mirko, hvala za lep komentar. Kot veš, zelo rada prebiram tvojo poezijo in bogat jezik s tisto rahločunostjo, ki izumira, je pravi balzam, ki poboža in spomni, da je še lepih reč.
Poigravanje s Kajuhovo temo. Mogoče bi zaradi fokusa pesmi odstranila zadnjo kitico, Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, seveda lahko :) potem je v središču še zmeraj nekaj Kajuhovega duha in nič mečkanja pod zrelimi češnjami ;)
Hvala
Gre za neposreden dialog s Kajuhovo Bosa pojdiva, kot bi (zdaj sodobno) dekle odgovarjalo v tisti vojni čas (okoliščine so drugačne, tudi duh tedanje osvoboditve in zdajšnjega strahu) ... čestitke,
Ana
Ana <3 Hvala še enkrat
Draga Irena, još jedna zaslužena podčrtanka. Čestitam.
Lp,
Katica
Hvala, draga Katica, za vse tvoje pozornosti <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!