tedaj
ko jutro ponovno izobeša
ohlapne obraze za okni iz svinca
in si svetlina razplete slapaste kitke
čez vegaste obrise
ter hiše k prvi molitvi zbrane
se iz želodca zemlje
odkrhnejo stopinje
globoko pod to vsenebje
da se končno sprimejo v eno samo -
slamnato brezčasje
Obstaja kar nekaj pesmi o trenutku jutra, vendar nove izvirne podobe še zmeraj znajo pričarati vedno drugačno čarobnost.
Čestitke,
H
Ja res, čarobnost v pesmi. Že sam naslov je čaroben, kaj šele vrstice. Albin, še kako znaš pritegniti bralca, da se potopi med vrstice in diha svežino in lepoto napisanega.
lp, ajda
Poslano:
12. 06. 2019 ob 08:25
Spremenjeno:
12. 06. 2019 ob 08:26
Ajda, lepo se zahvaljujem za tvoj čaroben komentar. Prav toplo me je
pobožal.
Sicer pa, pravljičnost je lahko res čisto povsod.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!