
tedaj
ko jutro ponovno izobeša
ohlapne obraze za okni iz svinca
in si svetlina razplete slapaste kitke
čez vegaste obrise
ter hiše k prvi molitvi zbrane
se iz želodca zemlje
odkrhnejo stopinje
globoko pod to vsenebje
da se končno sprimejo v eno samo -
slamnato brezčasje
Obstaja kar nekaj pesmi o trenutku jutra, vendar nove izvirne podobe še zmeraj znajo pričarati vedno drugačno čarobnost.
Čestitke,
H
Ja res, čarobnost v pesmi. Že sam naslov je čaroben, kaj šele vrstice. Albin, še kako znaš pritegniti bralca, da se potopi med vrstice in diha svežino in lepoto napisanega.
lp, ajda
Ajda, lepo se zahvaljujem za tvoj čaroben komentar. Prav toplo me je
pobožal.
Sicer pa, pravljičnost je lahko res čisto povsod.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!