ČAKALNICA

Bil sem na poti skozi horizonte, kjer leta minevajo vsako sekundo, kjer vsak trenutek traja vsaj eno leto, eno leto pa traja kak trenutek, moj, trenutek, čas, zapravljen za potovanje v časovno območje čakalnice, veter, eter, dim, smog, žveplo, steklo, pločevina, roževina, bolečina, ščemenje, veselje in pot do čakalnice, kjer bom čakal vse do večnosti.

Pokličem in povprašam,

kdaj lahko pridem v čakalnico,

ženska mi odvrne,

se od mene obrne in zarenči,

spomini,

sami spomini,

ženska, ta ženska potuje,

vijuga,

cirkulira,

oscilira,

jaz pa ujet v trenutku,

ob 16:30,

ujet v determinizmu,

imam torej odločbo in grem proti čakalnici,

imam svobodno voljo,

imam cmok v grlu,

imam nekaj zlata,

imam nekaj časa,

imam nekaj v glavi,

nekaj v žepu,

nekaj v prsih,

imam uro na zapestju,

imam sedež v avtobusu,

imam mize in stole v pisarni,

imam drevje in grmovje v parku,

imam limuzine in tovornjake na cesti,

na cesti,

imam vsega dovolj,

imam vsega preveč,

preveč datotek,

preveč sline v ustih,

preveč časa na poti do čakalnice,

ne razmišljam,

ne morem,

neznosno je,

preveč grafitov,

preveč odvrženih papirjev, olupkov, pločevink,

čakalnica pa samo ena,

samo ena in v njej bom čakal, čakal in čakal,

dočakal,

lepa čakalnica,

od zunaj židana in svetleča in okrašena z napisi, fasadami, majskimi cvetlicami,

ograjo škrlatno,

škrlatnim dvoriščem,

škrlatnimi vrati in škrlatno kljuko na vratih, ki niso več škrlatna,

iz žepa vzamem roko,

z njo dotaknem škrlatno kljuko,

kljuka spusti dva impulza vratom,

škrlatnim,

neznanim,

znotraj tistega trenutka (16:30),

vstopim,

v čakalnico,

odložim škrlatni plašč,

si sezujem škrlatne čeveljce,

se vsedem na škrlatni fotelj v škrlatni čakalnici,

čakam škrlatno gospo,

gospo s Saudovo Arabijo,

a v čakalnici le nek fantič v škrlatu,

v škrlatni obleki,

s škrlatnim telefomom,

s škrlatno knjigo v tresočih rokah,

in z mislini nekje v škrlatnih področjih metuljev,

jaz pa čakam,

čakam nekoga,

neko gospo,

slišim glasove,

odkrivam glasove,

čas pa mineva,

čas na mizi škrlatni,

čas v raztrganem glamurju,

čas za borbo življenja,

čas, ko pride gospa,

tudi tokrat je v škrlatu,

tudi tokrat ima škrlatno šminko,

tudi tokrat je ura 16:30,

tudi tokrat gospa prične z operacijo,

operacijo z lateksom,

operacijo z razkužilom,

operacijo s škrlatom,

operacijo v trenutku,

ko mine 16:30,

gospa pozabi,

da sem jaz,

da sem vesel,

da sem ves razigran,

da strah me je,

da ne morem živeti,

da ne morem želeti,

da ne morem krvaveti,

da bi rad bil ob njej,

v njenem škrlatu,

v čakalnici,

ki je nekoč bila čakalnica,

škrlatna,

kričeča,

skeleča,

boleča,

a sedaj je le zgodovina,

preteklost,

boleča preteklost,

in spomin na preteklost, čakalnico, žensko, arabijo, rože, stolpnice,

pogledam v žep in odkrijem 5 evrov,

5 €,

zdravje mi peša,

vendar je 5+25=30,

čas pa mineva.

mladi umetnik

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 06. 2019 ob 17:37

Zadržanje trenutka in podoživljanje vedno istega na drug način - je res isto ali gre za ponavljanje? - pesem z atmosfero ujetosti in brezizhodnosti, z občutji od evforije do groze ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 29. 05. 2019 ob 04:43
  • Prebrano 161 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 133.18
  • Število ocen: 5

Zastavica