V temi si zaželim

tiste svetlobe,

ki mi bo kazala pot

in me sproti dvignila

pokonci, da ne bom

hodila kot puščavnik

in se zaustavljala

vsakih nekaj metrov

rada bi dlje

še dlje kot zmorejo metulji

in rabim več časa

kot ga imajo na voljo,

ne samo enega dne,

ki tako hitro ugasne

kot svečka na torti

rada bi ostala jaz

nočem se pustiti zmesti

igrati po drugih pravilih

subjektivnih a ne mojih

morda je še dolga pot

do takrat, a ne bom

klečeplazila

kot naučen pes

ki ne ve zakaj

ga trenirajo

in se prilagaja gospodarju

od jutra do noči

nočem iskanja nemojega

hočem misel iz mojih celic

in čutiti iz mojih udov

za vedno in kjerkoli.

IŽ-lev