Inkvizicija poezije
Stojim, razgaljam vso svojo sramežljivo domišlijo s papirja v svet.
Svet me posluša, bere, interpretira brez obzira.
Na enkrat pa se nekomu zazdi in v svoji domišliji kot inkvizitor zaživi.
Krili z rokami, kriči in žuga mi,
da to, kar pišem poezija ni.
Ubogi inkvizitor, ki zažgal bi me najraje, s svojo domišlijo zahaja v napačne kraje.
Jaz ne zažigam nikogar...
Jaz sem preprosto COOL.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Franc Tominec
- 29. 05. 2019 ob 07:03
- Prebrano 479 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 77.3
- Število ocen: 4
