Lahkotna dvigam se tja med oblake,
zmečkam v prosojnost sive mračne stene,
zalije sonce njih zastale vene,
prebarva v belo potemnele mlake.

Izginejo, stečene v potok moder,
kjer se okopajo pogledi z zemlje,
pomlad spet daje nam, daru ne jemlje,
za ples v dišečih travah, v cvetju, oder.

Vem, najdem te, med vsem medenjem znova,
v zelenju mladem stara je pot zame,
s poljubom spet zasejem še sva, bova,

vonj kož, želje si vtiram, tvoje ime,
molitev času, ki ne neha lova,
ko zrelo seme joče, ne še, ne še…

pi - irena p.