živim v koči
ki jo nosi oblak
skozi okno zlivam na svet medceličnino zvezd
s poganjki domišljije
dodam ščepec zvonkih trkov sanj
da laže steče
odpoje
na zemlejske strehe
pod eno od njih je moje telo
ki bi rado tisto mene z oblaka
tu spodaj sem drugačna
in le redko ulovim
čarobnost šepetajočih medprostorov
da jo popršim po poteh
kjer čakam
da iz semen perzeidov
zraste oblak s kočo
da se najdem
in sem obe
In ta tvoj razvejan svet metafor, teh pomenljivih kali besed, ki brste na livadi poezije ... Tako, da, da ... Zapelješ bralca v svojo pesem, vsekakor, Poetesa Irena. :-)
Naj te razvaja lep dan,
Sašo
Čudovito, si me kar malo odpeljala s sabo <3
Katica, hvala za prepoznavanje iskanj. <3
*
Hvala Sašo, za branje in lepe misli. :)
*
Lean, zelo sem vesela izraza - klasična otkačenost. Hvala :) V čast mi je. :)
*
Dean, hvala, ni ravno moj stil, a nekaj je :D Pozdrav.
*
Ana, draga, tako mlada si še, da se še držiš skupaj, ali pa je pred tabo še dovolj časa, da se sprimeš, če si že počila :D <3 Hvala.
Poslano:
18. 05. 2019 ob 18:25
Spremenjeno:
18. 05. 2019 ob 18:42
Eto, šta ću; za vas dve mislim šteta što ne stvarate na engleskom - bile bi svetske zvezde. Mislim niste vas dve uskraćene no je svet. ;-)
Poslano:
19. 05. 2019 ob 18:33
Spremenjeno:
19. 05. 2019 ob 18:34
Irena, popravi tipkarsko napako
.."živim v koči"
Lep pozdrav!
Ja, Jur, pa res :D hvala
čja sta tako skupaj :) pa še čja nista :D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!