
v dlan ujamem žarek
še vročega odnesem
v tvoj mali svet
ga pripnem v lase
kjer se spremeni
v rumen popek
iz katerega vzklije
svetel koder
ki sije na zamrznjena lica
da se odtajajo v nasmeh
skuštraš me
se zazreš v globino oči
ločiš svetlobo od teme
v pomežiku vek
je skrita jata ptic
ki na jasnini neba
izriše poljub
Iz trenutka in prebliska znaš ustvariti razširjeno razlago pojma ljubezni, igorj
Polniš me s toplino, Lidija.
Čestitam na vrlo lijepim stihovima kao i na podčrtanki, Igore.
Pozz. Katica
Najlepša hvala, Katica.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!