naši ljudje so kakor drevesa
vkopani
zakoreninjeni med mejniki
drevesa hitro pozabijo
nekoč so hodila
ko je bila zemlja vsem domača prst
Draga Irena, moćna metafora i prelijepa minijatura.
Vjetrovi nose sjeme tko zna na koju stranu svijeta, a na nama je da pamtimo to drvo koje nam je dalo život gdje su mu korijeni.
Lp!
Katica
Irena dobro jutro
Zagotovo je to pesem, ki je odkrita in direkt. Si zadela.
Želim ti lepi dan,Irena
Draga Katica, hvala za komentar, ki potrjuje, da vsak najde, kar želi najti in da so besede semena, ki zrastejo v vsakem po svoje.
Poženimo mladike iz razvejanih korenin <3
Irena, pozdravljena,
hvala za branje in zapis. Pozabili smo. Evolucija pač. :D
Lp
Pi
drevesa hitro pozabljo ??
Lp, JUR
Poslano:
07. 05. 2019 ob 20:49
Spremenjeno:
07. 05. 2019 ob 21:35
Jur :)
Pozabijo
ja, včasih so tudi očala premalo
pa saj veš, saj bemo :)
Zanimiva primerjava ljudi in entov (hodečih dreves, varuhov gozda) - zelo sporočilna kratka pesem, čestitke,
Ana
Najlepša hvala, bela maginja :)
lp
pi
Čudovit spomin na starodavne čase, ko smo bili mogoče vsi enti. <3
Lep pozdrav,
Ananda
Ananda, jaaaaa <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!