V preglasnem ropotu sveta,
se čuti zavrti dušijo,
lovim le še sence idej,
ki v divjem kričanju bledijo.
In iščem zavetje povsod,
kjer misel si zopet oddahne,
da ujamem navdiha šepet,
še preden mi v hrupu presahne.
Razgaljena stopam skoz' gozd,
spet koži povrnem spomine
na topel in svilnat dotik,
objem in mehkobo tišine.
Ko mi zmanjka idej za pameten komentar, mi je lažje napisati še eoo kitico :)
Tišina naj prostor ti da
da slišali bomo te peti
In v vsakem kotičku sveta
dovoli ji vate prodreti
Čestitke, lp, lidija
Lidija, hvala za podčrtanko in za tale vzpodbudni dodatek;)
pozdrav, k.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kosmulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!