VRNITEV

naslonjen na težo oblaka

gledam odhajanje dežja

navzdol

na začetek

 

naseljen v kapljo

padam

polzim po steklu

 

vzameš me v dlan

objameš s prsti

spustiš na popek

 

rojen iz tebe

v naročje neba

vdihujem zrak

vase in vate

da se potopiva

v najin izvir

igorj

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
07. 05. 2019 ob 08:55
Spremenjeno:
07. 05. 2019 ob 19:24

Močna pesem o soodvisnosti in povezanem krogu ... Globoko simbolična in hkrati nežna, malo erotična ... Teče kot voda, kot življenje, kot ljubezen, vera, upanje

Zastavica

igorj

Poslano:
07. 05. 2019 ob 17:20

Uh, Lidija, kako me preslikaš v čutenja, ki so buhtela kot magma, vztrajno, nezadržno. Hvala!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

igorj
Napisal/a: igorj

Pesmi

  • 02. 05. 2019 ob 22:11
  • Prebrano 178 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 262.69
  • Število ocen: 11

Zastavica