GEOMETRIJA LJUBLJENJA
vrata se s tleskom zapahnejo
privzdignem gostoto pokrajine
jo zajezim z dlanmi
preden zapolniva pregib
upognjeno koleno izriše trikotnik
ki uokviri plitkost vdihov
ko se z ustnicami dotaknem
mehkobe pravega kota
mrest splazi z brežine
opojen vonj po mahu
se lepi v nosnice
teža še nikoli ni bila lažja
Ova "geometrija" ostavlja bez daha. Divni stihovi!
Lp, Valy
Najlepša hvala za tvoj odziv, Valy.
Komentiranje je zaprto!